Znova se kolesari za dober namen, tokrat pa je v ospredju pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin, v sodelovanju z Zvezo Prijateljev Mladine Moste – Polje. Ob tej priložnosti smo za nekaj vtisov o tej že tradicionalni dobrodelni akciji povprašali tudi našega znanega ultramaratonca Marka Baloha.
Kaj vam osebno pomeni možnost, da tudi na ta način, s kolesarjenjem pomagate otrokom?
Da lahko kot športnik s svojim imenom pritegnem k sodelovanju množico ljudi, mi zelo veliko pomeni. Prvič to pomeni, da me ljudje spremljajo in podpirajo na športni poti, hkrati pa naredimo še veliko dobrega za otroke iz socialno šibkejših družin. 24-urni trening je tudi pomemben del moje priprave na sezono, torej je to zmagovalna kombinacija dobrega dela za druge, treninga in ne nazadnje druženja z navijači in podporniki. Res lepo preživet vikend konec januarja in to že 15 let!
Vaša akcija je dokaz, da lahko veliko naredijo tudi družbeno odgovorna podjetja in posamezniki in ne le država. Kaj po vašem mnenju kažejo uspehi vaših prejšnjih, podobnih akcij kolesarjenja »za dober namen«?
Vsekakor ni prijetno razmišljati o tem, da so v naši prelepi državi ljudje, ki s težavo preživijo brez pomoči drugih. In pravilno bi bilo, če bi država poskrbela za vse te primere. Ker temu ni tako, pa so take dobrodelne akcije zelo pomembne, njihov uspeh pa kaže na to, da Slovenci še nismo izgubili posluha za sočloveka in smo res pripravljeni pomagati sočloveku v stiski. Ponosen sem, da smo tudi mi že petnajsto leto del tega.
Kot ultramaratonski športnik dosegate velike uspehe v športu, ki zahteva neverjetno vztrajnost in odrekanje. Kako se motivirate, ko nastopi kakšen trenutek slabosti in kakšen nasvet bi dali tistim, ki jih obide malodušje pred podobnimi, velikimi napori?
Najpomembneje je zavedati se, da so morali vsi zmagovalci skozi življenjsko šolo porazov. Vedno se zavedajmo, da so porazi del športa in del življenja. Pomembno je, kako se odzovemo na poraze. Lahko se ob njih predamo, ali pa se iz njih nekaj naučimo in ta nauk uporabimo ob naslednji preizkušnji. Zmagovalec ni nekdo, ki nikoli ne pade, ampak tisti, ki vedno znova vstane in se nikoli ne preda.
Kaj bi svetovali vsem tistim, ki želijo rekreativno sodelovati na ultramaratonskih tekmovanjih, kako se lahko najbolje pripravijo, da bo to njim in drugim v korist in ne v napoto?
Prav vsak udeleženec ultrakolesarskih tekmovanj je dobrodošel in vsakega novega smo veseli, kot sotekmovalci in že kar nekaj let tudi kot organizatorji. Nihče ni v napoto in za vsakega se potrudimo, da mu z nasveti in spodbudo pomagamo doseči svoj cilj. Osnova je fizična priprava, torej pripravljenost na vrtenje pedal zelo dolgo časa, pač odvisno od tega za kako dirko gre. Hitrejši kot smo, manj časa bomo trpeli. Poskusimo torej dolgim vožnjam, ki so vsekakor del priprave in so tudi pomembne, dodati hitre odseke oz. intervale. S tem bomo postali močnejši, hitrejši in s tem bolj motivirani za nove izzive.
Se spomnite kakšnega dogodka, komentarja, izjave, srečanja, morda s tistimi, ki so tudi v preteklosti s pomočjo vašega nesebičnega ravnanja že dobili kakšno pomoč, ki vas je utrdila v prepričanju, da ste naredili pravo stvar in da ste nekomu res pomagali?
Najbolj sveže v spominu je veselje otrok, ki so bili prisotni na poletnem taboru ZPM Moste – Polje v Kranjski Gori, ko smo jim julija 2019 dostavili gorska kolesa v uporabo. Njihovo veselje je bilo res pristno in zaradi takšnih nasmehov in zahval, ki jih dobiš, mi je vedno v veselje in zadovoljstvo sodelovati v dobrodelnih akcijah.
M. I.
.tmb-article.png?Culture=sl&sfvrsn=ad1df6be_1?text=16:9)
