1. Na prizorišče pridite pravočasno
Vse prijavne formalnosti opravimo že vnaprej. Tako se bomo lažje osredotočili na vožnjo, ki je pred nami in pripravili vse potrebne pripomočke, ki nam utegnejo biti v pomoč na daljši vožnji. Sicer se nam lahko pripeti, da v naglici pozabimo veliko pomembnih stvari.
2. Preverite opremo
Predvsem to velja za kolo, ki ga še pravočasno prepustite v roke serviserju, da preveri vitalne dele kolesa. Ne pozabite na rezervno zračnico! Na tako dolgo preizkušnjo, kot je maraton, se ne podajte s kolesom, na katerega niste navajeni.
3. Med vožnjo ne pozabite pravočasno piti
Na vožnjah, ki trajajo več kot eno uro, je priporočljivo piti elektrolitske napitke (izotonike). V toplem vremenu velja pravilo, da je potrebno na uro spiti od 500 do 600 ml napitkov. Čista voda je za dolgotrajne napore neprimerna, ker nima dovolj elektrolitov (soli), katere izgubljamo s potenjem. Če ne prenašate izotonikov, si pomagajte tako, da na okrepčilnih postajah zaužijete kako slano pecivo, kreker – zato so tam! Pri kolesarstvu je v vročem vremenu nevarnost dehidracije izredno velika, saj se pot zaradi gibanja zraka zelo hitro suši. Do sedaj je bila večina zdravstvenih težav na cilju povezanih z dehidracijo, izgubo soli in posledičnimi krči!
4. Hrana
Najboljša izbira so ogljikovi hidrati. Na okrepčevalnih postajah jih boste našli v obliki piškotov in energetskih ploščic. Če boste čakali na lakoto, bo prepozno. Jesti je potrebno začeti že po prvi uri kolesarjenja. Najbolje se bo obneslo, če boste redno uživali manjše prigrizke.
5. Ne hitite mimo okrepčevalnih postaj
Davek, ki ga boste plačali zaradi dehidracije in izpraznjenih energetskih zalog, bo lahko velik. In prijetna izkušnja se bo sprevrgla v moro, po kateri bo minilo še nekaj dni preden se boste sestavili.
6. Mislite na sotrpine za vami
Postanke pri okrepčevalnih postajah je potrebno kolesarjem za nami vsekakor naznaniti, posebej če so hitrosti večje in se večina iz skupine ne namerava ustaviti. Če (na primer) pozno opazimo okrepčevalno postajo in smo na drugi strani cestišča, nikakor ne smemo kar naenkrat zapeljati na nasprotno stran, saj bomo ogrozili sebe in še veliko drugih udeležencev. Najbolje je, da skupino spustimo naprej, počakamo na prazen prostor in šele nato zapeljemo čez cesto do okrepčevalne postaje.
7. Spremljajte dogajanje okoli sebe
Za množične prireditve je pomembno predvsem, da imamo vseskozi dober pregled nad dogajanjem. To pomeni, da moramo stalno opazovati, kaj se dogaja nekaj deset pa tudi sto metrov pred nami. Pomembno je, da se za prostor v množici ne prerivamo brez potrebe, saj je proga dolga in bomo imeli dovolj časa, da bomo posameznika, ki nas morda ovira, na primernem kraju prehiteli.
8. Večer pred maratonom ni pravi čas za piknik
Na energetske depoje zadnjih šest ur pred naporom lahko vplivamo le delno, zato je zelo pomemben obrok večer prej. Nepravilen obrok pred dirko lahko v vročem vremenu naredi veliko slabega. Jejmo predvsem hrano, bogato z ogljikovimi hidrati. Primerna večerja je na primer krožnik testenin ali riža s paradižnikovo omako, pečeno pusto meso z malo zelenjavne priloge ter sveža solata. Za sladico si privoščimo jabolčno pito ali kos sadja. Ne pozabimo na dovolj tekočine. Kako pivo sicer ni prepovedano, le pravo mero je potrebno imeti in ob njem popiti vsaj 2 dl vode, da se izniči diuretični učinek piva.
9. Razporedite moči
Velikokrat se v fazi adrenalinskega navdušenja, kolesarji že na začetku maratona zapodijo in s tem nevede močno načnejo glikogenske rezerve v mišicah. Maraton je dolga preizkušnja, zato velja tempo prilagoditi svojim sposobnostim in dolžini proge.
10. Skrbite za čisto okolje
Ovitkov energetskih ploščic, gelov ter praznih bidonov in ostalih odpadkov ne mečite na cesto ali v naravo. Poleg tega je v prejšnjih letih na Franji kar nekaj kolesarjev padlo, ker jim je na ovinkih spodrsnilo na odvrženih ovitkih energetskih ploščic.
Gorazd Penko in Robert Hajdinjak
