Stvari v “rukzak” pospravim in jo mahnem …

Izbira pravega nahrbtnika

Pri pripravi nahrbtnika pred turo je predvsem pomembna izbira ustrezne opreme ter tudi to, kako vso opremo razporedimo. Ravno razporeditev opreme namreč vpliva na udobje in varnost pri hoji.

Prvi korak je ustrezna izbira nahrbtnika. Pri tem se nam vedno znova postavlja vprašanje, kako velik nahrbtnik sploh izbrati. Običajno je odgovor: “odvisno …”. Odvisno od letnega časa, dolžine ture in kakovosti opreme, ki jo nosimo s seboj.

Največji so nahrbtniki za trekinge, pri katerih moramo sami nositi hrano in pribor za kuhanje, šotor, spalno vrečo in podlogo. V splošnem naj bi 60-litrski nahrbtnik zadostoval za dve ali tri noči, 40-litrski za dvodnevne ture, na enodnevnih izletih pa jo s spretnim pakiranjem in v ugodnih razmerah lahko odnesemo tudi z manj kot 30 ali celo 20-litrskim nahrbtnikom. Ker je težko razpolagati s tako širokim naborom nahrbtnikov, Kibuba svetuje, da lažje vse potrebno spakiramo v prevelik nahrbtnik. 

Glavno vodilo pri učinkovitem pakiranju naj bo: “vse nepotrebno naj ostane doma”. Nahrbtnik naj bi namreč tehtal največ 20–25 odstotkov naše teže, kar za 70-kilogramskega moškega pomeni okrog 15 kilogramov.

Foto: Daniela Čeligoj

Red se splača

Pred pakiranjem je opremo dobro organizirati glede na težo (lažje in težje stvari) in namen (npr. hrana, rezervna oblačila, tehnična oprema). Različne skupine opreme spakiramo po vrečkah, kar nam omogoča, da stvari lažje najdemo ter da so zaščitene pred dežjem.

Foto: Alenka Klinar

Igra oblik in velikosti

Glavno vodilo igre pakiranja naj bo, da čim učinkoviteje zapolnimo ves razpoložljiv prostor. Upoštevajmo, da naj ima nahrbtnik težišče čim bližje našemu hrbtu, v višini popka. Tako nas med hojo ne bo vlekel nazaj, glavnina teže pa bo na bokih in ne na ramenih. Višina težišča je odvisna tudi od vrste terena po katerem se gibamo – na lažjem terenu je višje, na težjem (brezpotja, ferate) pa nižje, da smo stabilnejši.

Razporeditev je pomembna

Dno nahrbtnika: prostorne in ne pretežke stvari. Mehko dno nam namreč pomaga ublažiti morebitne udarce. Sem sodijo recimo spalna vreča, rezervna oblačila, brisača …

Jedrni del: najtežje stvari naj bodo visoko med lopaticama in blizu hrbta. Sem sodi glavnina hrane, težja tehnična oprema ali oprema za kuhanje na večdnevnih turah. Praznino med stvarmi lahko zapolnimo z manjšimi predmeti ali opremo, ki se jo da stisniti.

Zunanji predeli: srednje težke stvari. Sem sodijo oblačila in ostala lažja oprema.

Pri izbiri velikosti nahrbtnika naj bo vodilo tudi to, da lahko vso potrebno opremo spakiramo vanj in je ne obešamo manj. V nekaterih primerih to sicer ni mogoče (recimo namestitev palic, cepina, ležalne podloge), zato smo pri tem pozorni, da stvari namestimo nemoteče za našo stabilnost in hojo (obreganje ob skale ali rastje). 

Kaj pa, če se kriterija teže in namena uporabe ne ujemata? V tem primeru dajmo prednost teži.

Poleg tega pri tem velja upoštevati še eno pravilo, in sicer, da imamo stvari, ki jih najpogosteje uporabljamo, v manjših žepih oz. v kapi nahrbtnika (sončna krema in očala, zemljevid, čelna svetilka, …). 

Zgodbam naproti

Pred začetkom hoje si ustrezno prilagodimo nahrbtnik – namestitev naramnic in pasu. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da morajo glavno delo pri nošnji nahrbtnika opraviti naši boki in ne ramena, ki so bistveno bolj občutljiva. Poleg tega bodimo pozorni, da so ustrezno nastavljeni tudi vsi ostali paščki na nahrbtniku.

In zdaj je čas, da se podamo novim zgodbam in spominom naproti. 

S klikom na spodnjo fotografijo odkrijte ponudbo nahrbtnikov v trgovini Kibuba.

Foto: Rok Vovk