Pogovarjali smo se z Marijo Merljak, univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije in priznano strokovnjakinjo za zdrav način prehranjevanja.
Prehrana sodobnega človeka ni vedno v skladu z zdravstvenimi priporočili. Hitro življenje, pomanjkanje časa, velika dostopnost predelanih živil in nezdravih prigrizkov nas pogosto vodijo k izbiri nezdravih prehranskih možnosti. Hkrati se razviti svet danes sooča s paradoksom: hrane je veliko in to raznovrstne, a kljub temu ostajamo celično podhranjeni. »Ljudje se pogosto zatekamo k enostavnim rešitvam, kot so diete ali skrivni recepti, vendar ti pogosto ne prinesejo trajnih rezultatov. Znanost pa potrjuje staro modrost: dolgoročno zdravje in dolgoživost sta natančno povezana z uravnoteženim prehranjevanjem,« pravi Marija Merljak in poudarja, da boljši način prehranjevanja tiči predvsem v ravnovesju.
Lepota uravnoteženosti
Vse snovi, ki jih zaužijemo, morajo biti v pravem medsebojnem razmerju. To velja tudi znotraj posameznih kategorij hrane, torej med maščobami, ogljikovimi hidrati, rastlinskimi in živalskimi beljakovinami, vlakninami, vsemi vitamini in vsemi minerali. Marija Merljak izpostavlja tudi dejstvo, da ljudje v razvitem svetu samo dozdevno pretirano pazimo na izbiro hrane. »V resnici sledimo različnim (iz)ločevalnim dietam, ki namenjajo pozornost le nekaterim snovem. Če se želimo počutiti dobro, moramo skrbeti tudi za kislinsko-bazično ravnovesje v telesu, tega pa ne moremo zagotoviti z izločevanjem posameznih kategorij živil. Pri razgradnji beljakovinske hrane na primer nastajajo odpadne snovi kisle narave, te pa moramo uravnotežiti s hrano, ki pušča bazične ostanke, na primer z zelenjavo in s sadjem. To pomeni, da so neustrezne vsakršne ločevalne diete, saj prej ali slej porušijo ravnovesje pH v telesu. Takrat fiziološki procesi nehajo dobro delovati in se v drastičnih primerih celo ustavijo, to pa vodi v različne bolezni,« opozarja Marija.
Biološka dostopnost hranil in izvor hranilnih snovi
Biološka dostopnost hranil, torej stopnja in učinkovitost, s katero telo absorbira in izkoristi hranila iz zaužite hrane, je ključna za učinkovito izrabo prehranskih hranil. Marija Merljak poudarja, da so hranilne snovi najbolj dostopne, kadar so pravilno prepletene in usklajene. Na primer mineral selen, ki se nahaja v živilih, kot so tuna, slanik, kokos, rdeče zelje, česen in čebula, bo bolj dostopen, če ga zaužijemo skupaj z vitaminoma C in E ter z beljakovinami, ki vsebujejo aminokislino metionin. Dobri viri metionina so jajca, proso, mleko, sezam, koruza in ribe. Po drugi strani pa biološka dostopnost hranil upade, če primanjkuje vitaminov B1 in B6 ali če so v telesu visoke ravni težkih kovin.
Marija Merljak kot pomemben dejavnik vpliva na vsebnost hranil v pridelkih izpostavlja način gnojenja. »Umetna gnojila so zmanjšala vsebnost mineralov v pridelkih. Kalcija je danes manj za 81 %, železa, kalija, bakra in drugih mineralov pa je v povprečju za polovico manj, le fosforja je enako. Pri tem je treba vedeti, da mineralov naše telo ne more proizvesti, ampak jih moramo pridobiti s hrano. Vsi so enako pomembni, čeprav enih potrebujemo več kot drugih. Tudi majhni primanjkljaji enega samega minerala lahko povzročijo motnje v telesnem delovanju,« opozarja živilska tehnologinja.
V iskanju kakovostnejših virov hranil se vse več kmetov vrača k tradicionalnim in naravnim metodam pridelave mlečnih in mesnih izdelkov. »Uporabljajo visokokakovostno mleko pašnih krav poleti in seneno mleko pozimi. Takšno mleko ohranja svojo prvinsko obliko, saj ni pasterizirano niti homogenizirano, kar zagotavlja bogat okus in naravno sestavo mlečnih izdelkov. Je blagodejno za telo, o čemer pričajo tudi raziskave ljubljanske Biotehniške fakultete, opravljene pod vodstvom dr. Toneta Vidriha, ki so ugotovile, da je v mleku in mlečnih izdelkih pašne reje 4–5-krat toliko koristnih hranilnih snovi kot v mleku in izdelkih iz intenzivne silažne hlevske prireje. Enako velja za prirejo mesa in izdelavo mesnih izdelkov, med katerimi izdelki iz mesa živali s pašne reje izstopajo po kakovosti. To velja za govedo, drobnico, kokoši in drugo perutnino, saj imajo bogatejši okus ter vsebujejo dragocene omega-3 maščobne kisline, ki jih pri intenzivni hlevski reji skorajda ni,« pojasnjuje Marija Merljak.
Zakaj jesti lokalno?
Za ohranjanje optimalnega zdravja in preprečevanje pomanjkanja hranil je ključnega pomena, da izbiramo živila, ki ohranjajo svojo hranilno vrednost. Lokalni pridelki so v tem pogledu izjemno pomembni, saj so vzgojeni v naravnih razmerah, ki omogočajo boljšo absorpcijo mineralov in vitaminov. V nasprotju s pridelki, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev, kjer pogosto primanjkuje naravnih virov hranil, lokalna pridelava izkorišča bolj rodovitna tla, ki so manj obremenjena z umetnimi gnojili in s pesticidi. »Poleg tega so lokalni pridelki bolj sveži in manj obdelani, to pa pomeni, da vsebujejo več hranilnih snovi kot pridelki, ki prepotujejo velike razdalje. S tem, ko uživamo lokalna živila, podpiramo tudi trajnostno kmetovanje, ki spoštuje naravne cikle in koristi okolju. Poleg tega so lokalni pridelki pogosto bolj sezonski, to pa pomeni, da uživamo hrano, ki je najprimernejša za trenutne podnebne razmere, s čimer skrbimo za svoje dobro zdravje,« meni Marija, ki poudarja, da se včasih premalo zavedamo, kaj vse nam ponuja naša dežela.
Bogastvo lokalnih okusov Tržnice BTC City
Najboljše lokalne pridelke najdemo tam, kjer se domače sreča s svežino pristnih okusov – na tržnicah. Obiščite Tržnico BTC City, ki je v vsakem letnem času središče sezonskih dobrot. Spomladi je sprehod med bogato založenimi stojnicami prava paša za oči in vir kulinaričnega navdiha. Izbira najboljše zelenjave in najboljšega sadja, ki jih v tem času ponuja narava, se odlično dopolnjuje s ponudbo domačih slovenskih delikates, dišečih po tradiciji. Mlečni izdelki s slovenskih kmetij odražajo skrb za kakovost in domačo pridelavo, saj so narejeni iz svežega mleka, pridelanega po tradicionalnih metodah. Na voljo je tudi bogata ponudba lokalnega mesa in mesnih izdelkov slovenskih kmetij in mesarij, kjer tradicija, kakovost in skrb za naravno rejo ustvarjajo izvrstne okuse. Tržnica BTC City ne bo razočarala niti tistih, ki iščete ekološke in druge posebne domače izdelke, ki pripomorejo k bolj uravnoteženemu in zdravemu načinu prehranjevanja.
>> Odkrij več o Tržnici BTC City
Diši po domačem
Prav posebna izkušnja slovenske lokalne gurmanske tradicije je projekt Diši po domačem, ki vsak teden (z izjemo julija in avgusta) na Tržnici BTC City predstavlja slovenske kmetovalce, ki si prizadevajo za ohranjanje tradicionalnih jedi, živil in izdelkov ter za pridelavo zdrave pristne domače hrane. »Dejstvo je, da veliko ljudi ne pozna tradicionalnih slovenskih jedi, zato poleg kmetij iz različnih krajev Slovenije projekt predstavlja tudi izvorne slovenske jedi z vseh koncev domovine ter tako odkriva našo bogato kulturno dediščino. Slovenska kulinarična tradicija ni le za potešitev lakote, je tudi način povezovanja ljudi, saj so se jedi vedno delile v družbi in slavile uspešno opravljeno delo. Je odraz življenja v ravnovesju – povezanosti človeka z naravo, letnimi časi, opravili in običaji,« pripoveduje Marija Merljak, ki je ponosna na dejstvo, da so se na Tržnici BTC City do zdaj predstavili že več kot 240 kmetij in številna društva, ki skrbijo za prenos slovenske kulinarične kulturne dediščine.
>> Spoznaj ponudbo Diši po domačem
Kako torej jesti bolje?
»Ključ do bolj zdravega prehranjevanja je v iskanju ravnovesja,« povzame Marija Merljak, ki meni, da so prav lokalni pridelki izjemnega pomena. »So sveži, bogati s hranili in pridelani v naravnih razmerah, to pa omogoča boljše izkoriščanje hranil. Poleg tega lokalna izbira ni le boljša za naše zdravje, ampak tudi za okolje, saj podpira trajnostno kmetovanje. V sklopu iskanja ravnovesja v prehranjevanju pa ne smemo pozabiti na to, da obrok ni zgolj fizična potreba, je tudi trenutek, ko se ljudje zberejo, delijo zgodbe in utrjujejo medsebojne odnose,« poudarja.
Povezanost z naravo, s tradicijo in z drugimi je temelj, na katerem gradimo bolj zdrav in harmoničen svet. »Zatorej obiščite Tržnico BTC City, kjer boste lahko doživeli bogastvo lokalnih pridelkov, svežih sezonskih dobrot in slovenskih kulinaričnih tradicij ter zagotovo našli navdih za bolj zdrav in uravnotežen način prehranjevanja,« vabi Marija Merljak.
