Cistercijani živijo v skladu z načeli sv. Benedikta, ki je zapisal, da so menihi "šele tedaj pravi menihi, kadar živijo od dela svojih rok". Sedanji stiški opat Maksimilijan File poudarja, da je zato moto njihovega delovanja "moli in delaj". Iz zgodovine vemo, da so se cistercijani venomer trudili biti samooskrbni in pridelati in postoriti vse, kar potrebujejo za življenje. Tako so imeli svojo vodo, vrt in polja, mlin in obrtne delavnice.
Začetki stiškega samostana segajo v leto 1132. Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko, kulturno in gospodarsko središče tedanje Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja, ki so nastali v stiškem skriptoriju. V samostanu je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis, eden prvih pisnih dokumentov v slovenščini, pravcati spomenik našemu jeziku.
Skozi stoletja je stiški samostan spreminjal svojo arhitekturno podobo, tako da danes najdemo sledove romanike, gotike in baroka. Vse do danes pa se je ohranilo najstarejše jedro samostana, ki ga tvorita znameniti križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Ponovno so ga obudili cistercijani šele leta 1898. Od takrat dalje samostan ponovno nemoteno deluje. Samostan ter cerkev sta danes zavarovana kot nepremična spomenika državnega pomena, sam samostan pa predstavlja pomembno versko in kulturno središče.
Povsod po Evropi in tudi pri nas so se cistercijani že od svojega nastanka v srednjem veku do danes ukvarjali z načrtno obdelavo zemlje, s poljedelstvom in sadjarstvom. Bili so nosilci gospodarskega razvoja in tudi trgovanja s pridelki, živino, volno in suknom, zato so bila območja s samostani naprednejša in bogatejša od drugih.
Ponudba na Tržnici BTC City
Idealu samooskrbe in trajnostnemu razvoju je zvesta tudi sedanja generacija stiških menihov, ki so se v zadnjih letih odločili še intenzivneje obdelovati zemljo in viške svojih pridelkov ponuditi ljudem.
Na stojnici bodo tako ponudili: samostansko bučno olje, pražena bučna semena, ajdovo moko in ajdovo kašo, koruzno moko in koruzni zdrob, pšenično gladko in ostro moko, polbelo moko, polnozrnato moko in pšenični zdrob, ješprenj, in fižol v zrnju, jabolčni sok, kislo zelje in kislo repo.
V sredo bodo na voljo zeliščni čaji patra Simona Ašiča skupaj s svetovanjem farmacevta. Na voljo bodo tudi različne vrste Ašičevih jabolčnih kisov.
Lokacija predstavitvenega prostora Diši po domačem
Pop-up prostor Diši po domačem se nahaja v zunanjem delu Tržnice BTC City.
.tmb-article.png?Culture=sl&sfvrsn=ad1df6be_1?text=16:9)
