Diši po domačem: Matkova domačija

Zgodba Matkove domačije

Matkova domačija leži 1165 metrov visoko na pobočju alpske doline, a pašniki segajo še veliko višje v strme skale in tudi nižje, v sam zatrep pod Savinjskimi Alpami. Kmetija Matkovih prednikov je pred stoletji dolini tudi dala ime - Matkov kot.

Tu življenje nikoli ni bilo lahko, marveč polno naporov in odrekanj, ki jih je zmogel le klen solčavski rod. Življenje mora potekati v sozvočju z naravo, ki svojo divjost poplača z lepoto, kakršno srečaš le malokje na svetu.

Na Matkovi kmetiji gospodari Klemen Matk, inženir kmetijstva, zootehnik, ki je kmetijo prevzel od ata Janeza. Klemen rad zaigra na citre in popestri kakšno urico oddiha svoji družini in obiskovalcem. Klemenova žena Janja, magistrica ekonomije, je gospodinjstvo prevzela od stare mame Marije. Oba, ata Janez in mama Marija, pa še vedno veliko postorita na kmetiji.

Na gorski kmetiji prek tisoč metrov je vsakdan zelo drugačen od življenja v dolini.

Na zemlji ne zraste veliko, zato je preživetje nujno povezano z živinorejo in gozdom. Matkovi redijo jezersko solčavske ovce ter koze, krave cike in krškopoljske prašiče, po dvorišču pa se podijo kokoši pod taktirko petelinov.

Čebele kranjske sivke iz starega čebelnjaka v koritu pod domačijo srkajo vodo, preden odletijo po novo ber.

Vse te živali so domačih avtohtonih pasem, za kar skrbi Klemen. 

Ark kmetija

Prav zato ima Matkova domačija naziv Ark kmetije, kar pomeni, da je ekološko središče vzreje slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, pa tudi izobraževanja in ozaveščanja javnosti o tem. Ark kmetija tudi skrbi za pripravo in ponudbo ekoloških izdelkov iz produktov prireje in avtohtonih rastlin, ki tu zrastejo.

Ponudba Matkove domačije

Matkova kmetija je znana po mlečnih izdelkih, predvsem iz kozjega mleka. Ti so v domeni gospodinje Janje, ki pripravlja:

• kozje jogurte,
• kozjo skuto,
• mlade in zorjene sire,
• sirne namaze z zelišči,
• napitke iz sirotke
• ter sladolede iz kozjega mleka in sladkih domačih dodatkov.

Pestra ponudba izdelkov z Matkove domačije. Vsi kozji izdelki nosijo ime Meeeksi po njihovi prvi kozi.

Težko se boste uprli različnim okusom sladoleda iz kozjega mleka - pehtranovemu, iz pečenih jabolk, suhih hrušk, medenemu sladoledu z materino dušico ...

Pozabiti ne smemo niti, da Matkove ovce dajejo izvrstno volno, ki jo potem pripravijo in spredejo pridne roke solčavskih članic društva Bicka.

Iz preje spletejo številne tople volnene izdelke, od rokavic, nogavic, jop, šalov do volnenih kap ...

Vse našteto bo mogoče videti, okušati in tudi kupiti na Tržnici BTC City vse do 14. maja!

Lokacija pop-up predstavitev Diši po domačem

Pop-up prostor Diši po domačem in predstavitev kmetije in vinske kleti Pri Starčih se nahaja v zunanjem delu Tržnice BTC City.

Ideja za izlet

Matkova domačija odprtih rok sprejme tudi obiskovalce, ki si želijo miru, svežega alpskega zraka in veselih pogledov na ta čas še zasnežene vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Za pohodnike in planince je pri Matkovih dobro izhodišče za obisk kota in Šikančeve zijavke ali za vzpon do skalnih vršacev.

V okolici najdete tudi veliko primernih poti za gorsko kolesarjenje.

Kaj početi na Matkovi domačiji?

Kje prenočevati?

Za konec še: Legenda o zmaju Lintverju in pastirčku Krištofu

Življenje z vihravo naravo v Zgornje Savnijski dolini je rodilo legendo o velikem zmaju Lintverju.

Bronasti kipec tega zmaja nas pozdravi na razgledni točki kmalu po vstopu v Matkov kot, nekaj sto metrov pred Matkovo domačijo na pobočju doline.

Legenda pravi, da je bilo nekoč v davnih časih na koncu zatrepa, čisto v Matkovem kotu, ledeniško jezero. Ob njem je v zijavki, jami nedaleč o jezera, čakal grozni zmaj Lintver. V jezeru so kmetje lovili ribe, ob bregu pa so se pasle krave. Če so se preveč približale jezeru, je Litver naredil tako visoke valove, da so krave odnesli v jezero, kjer jih je požrl.

Jezersko vodo je varovala velika skala, danes Podrta peč, ki jo je Lintver nenehno kljuval. Ko jo je prekljuval, je nastala velika povodenj, ki je uničevala vse pred seboj, ko je drla v dolino. Segala je vse do praga solčavske cerkve Marije Snežne in na cerkvenem pragu pustila zibelko z dojenčkom. Najdenčka pooseblja pogumni pastirček Krištof, ki se ne ustraši ničesar. Iz njega je izšel rod pogumnih ljudi Zgornje Savinjske doline.

In kje je danes zmaj? Deroča voda je odnesla tudi zmaja in ubil ga je velik macesen s tremi ali več vrhovi, ki ga je voda odnesla z bregov. Legenda pravi, da so zmajeve kosti in grozne čeljusti našli na Logarjevih njivah. V zmajevi zijavki je potem vse do prve svetovne vojne dolgo živel vaški posebnež in divji lovec Šikanc s številnimi otroki. Po njem tej zmajevi zijavki pravijo Šikančeva zijavka.

Legenda o zmaju in pastirčku Krištofu nam pripoveduje o težkem življenju ljudi v lepi, a skrivnostni in zahtevni naravi, s katero so rodovi trdnih solčavskih gospodarjev vendarle uspeli sobivati.

Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh.

Foto: Studio Bomba, Ivan Merljak, Tamino Petelinšek