Na tem področju nam ni potrebno odkrivati inovacij in razpredanj o takih in drugačnih prehranskih sestavinah, saj je že dovolj, če se ozremo v svojo prehransko preteklost. Seveda ne tako, da bi prevzemali jutranje jedi svojih prednikov, ampak da bi se kaj naučili iz njihovega razumevanja pomena jutranje in dopoldanske prehrane in spoznanim modelom dodali nove, sodobne vsebine, ki nam jih narekujejo pravila zdravega prehranjevanja.
Zajtrk je bil vedno prvi jutranji obrok, vendar ne takoj, ko so ljudje zaključili s spanjem. Po navadi so najprej uredili živino, v mestih prostor, kjer so opravljali npr. obrtniški poklic, in šele potem je sledil zajtrk. Ta se je seveda močno razlikoval po različnih slovenskih pokrajinah, tudi glede na letne čase in predvsem na delo, ki je zajtrku sledilo. Kava, seveda ječmenova, se je uveljavila razmeroma pozno, še pozneje prava kava. Slednja je danes mnogim, predvsem odraslim, postala edini zajtrk. Sicer so bili pogosto za zajtrk kislo mleko in kruh, žganci in kislo zelje, razni močniki, kaše.
Pred košnjo v senožetih so moški jedli za zajtrk močno zabeljene štruklje, v času kolin je bila na voljo drobovina, zlasti jetra in pečena kri. Poleg zelja je tudi repa sooblikovala pestro paleto zajtrkov. Le v izjemnih primerih (obdobja lakote, revščine) so ljudje zajtrkovali hladna živila. Verjetno najbolj razširjena oblika zajtrka je bil kos ali le skorja kruha in skodelica kislega ali toplega mleka, občasno kokošja jajca. Nekateri posamezniki so prisegali na razne posebnosti. Pred leti sem se pogovarjal z devetdesetletnikom na Dolenjskem, ki mi je povedal, da je od mladosti do visoke starosti že pred zajtrkom pojedel žlico medu in spil šilce žganja.
Naslednji obrok do kosila je bila dopoldanska malica. V zimskem obdobju je bila skoraj izjema, od pomladi do jeseni pa tako rekoč obvezna, saj je bila spet povezana s težavnostjo dela. Po koncu druge svetovne vojne pa vse do danes smo začeli z vsebino in količino malic nadvse pretiravati, tako da so postale skoraj kosila! Malice naših prednikov so bile predvsem kos kruha in osvežilna pijača, še voda, jabolčnik ali vino mešano z vodo, tudi sadje. Le pri težjih delih se je temu naboru pridružila še kakšna rezina klobase ali slanine, v poletnem času pa prijetno hladne smetanove kumare.
Novejši časi so prinesli razne novosti v dopoldansko prehrano. Med nje sodijo najrazličnejši prigrizki, ki so pogosto odslikava neusmiljenega življenjskega in delovnega ritma in so značilni izdelki negativne ulične prehrane. Tudi glede tega nam spet prehranska dediščina sporoča, da so se ljudje za vse navedene jedilne obroke predvsem umirili in je bilo uživanje jedi del sprostitve med siceršnjim delovnim ritmom.
V nadaljevanju smo za vas pripravili nekaj nasvetov za dobro malico po receptih kavarne Cacao, katere obisk priporočamo naslednjič, ko boste na obisku v našem ljubljanskem BTC Cityju.
Sok ANTISTRES
Sestavine:
- 2 korenčka
- ½ kuhane rdeče pese
- zelena
Priprava: Olupimo korenje, dodamo rdečo peso in zeleno ter vse skupaj zmiksamo. Postrežemo v kozarcu.
OAT smoothie
Sestavine:
- 1,5 dl jogurta
- 1 banana
- 1 žlica medu
- 1 žlica ovsenih kosmičev
Priprava: Banano olupimo, nato pa vse sestavine zmiksamo v mešalniku in postrežemo v kozarcu.
Sendvič BRIOŠ CAPRESE
Sestavine:
- polnozrnati brioš
- mocarela
- paradižnik
- rukola
- olive
Priprava: Polnozrnati rogljič pripravimo in spečemo po receptu. Ohlajenega po dolgem prerežemo in ga nadevamo z rezinami mocarele, paradižnika in z rukolo. Postrežemo skupaj z olivami.
Dober tek!
