Travnik kot medoviti vrt

Čebelica na cvetu črne detelje.

Še ne tako dolgo nazaj čebelarjem v pozno poletnih mesecih ni bilo potrebno dodatno hraniti čebeljih družin. Na še vedno cvetočih travnikih so čebele nabrale dovolj medičine za jesensko in zimsko zalogo. Vendar pa so nekoč travnike kosili kasneje in travniške rastline so lahko zacvetele še poleti.

Dandanes so travniki zaradi prezgodnje košnje kot zelena puščava brez cvetlic. S prezgodnjo košnjo preprečimo, da bi rastline cvetele, semenile in bi se semenska banka v tleh ohranjala iz leta v leto.

Raznovrstnost cvetočih travnikov

Pisan travnik na robu Ljubljane.

Na povprečnem ekstenzivnem travniku lahko raste tudi do 150 različnih rastlinskih vrst, ki cvetijo v različnih obdobjih leta in s tem nudijo tudi čebeljo pašo v vsaki pašni sezoni.

Že spomladi čebelam pomemben vir peloda na travnikih nudijo žafrani in zvončki, ki se jim na primer na Krasu in slovenski Istri množično pridružijo še kosmatinci. Konec pomladi in na začetku poletja je pisanost travnikov največja, pri čemer se vrstna zastopanost spreminja glede na biogeografsko regijo.

Urbane zelene površine

Največja biodiverziteta je resda na ekstenzivnih travnikih, a tudi v urbanem okolju so lahko travniške površine vir čebelje paše.

Medcestni pasovi, zeleni otoki na krožiščih, zeleni pasovi na parkiriščih, brežine rek, večje parkovne površine in domači vrtovi so idealna mesta za tiste nekoliko manj občutljive rastlinske vrste.

Cvetoč medcestni pas.

Mestna zelenica s cvetočim plazečim skrečnikom.

V večjih populacijah se lahko razraščajo skrečniki, spominčice, travniške kadulje, ivanjščice, detelje, črnoglavke, zlatice in še bi lahko naštevali.

Zato, namesto da urbane zelene površine hitro in večkrat zapored kosimo, kot da bi bile angleška trata, jih raje pustimo ali cvetoče otoke vsaj samo obkosimo in pustimo čebelam vir hrane. Le tako se bodo lahko tudi naše urbane čebele dovolj najedle.

Dr. Blanka Ravnjak, Botanični vrt Univerze v Ljubljani