Avtohtona medovita drevesa v mestu

Rešeljika (Prunus mahaleb)

Pozitivni učinki dreves v mestih

Drevesa že dolgo krasijo mestne ulice in parke ter v obliki mogočnih drevoredov dajejo mestom poseben značaj. A drevje v mestu ni le lep hortikulturni okras, temveč mnogo več.

Drevesa so ogromni porabniki vode, ki ob obilnem dežju mesto ščitijo pred poplavami, zaradi svoje velikosti udušijo mestni hrup in zmanjšajo vetrove. Drevesa nudijo dom številnim živalim in so največji proizvajalci kisika, zaradi vse višjih poletnih temperatur pa so tudi pomembni blažilci segrevanja mestnega ozračja.

S svojimi krošnjami nam nudijo senco v poletnih dneh in glede na staranje prebivalstva prav sajenje dreves ob cestah in poteh pripomore k boljšemu počutju prebivalcev mesta.

Mali jesen (Fraxinus ornus) na Slovenski cesti v Ljubljani

Poleg vseh že naštetih pozitivnih učinkov mestnega drevja pa lahko le-to, v kolikor so izbrane primerne vrste, služi tudi kot čebelja paša.

Drevesa, primerna za mestno okolje

Pri zasajanju dreves v mestih se srečamo z nekaterimi omejitvami, kot sta razpoložljivost podzemnega prostora za korenine dreves ter razpoložljivost prostora v širino in višino, kamor bo drevo raztezalo svojo krošnjo. Ta prostor je za drevesa v mestih namreč omejen.

Iz tega razloga so za mestno okolje primerne predvsem kraške vrste medovitih dreves, saj v tleh za koreninsko grudo ne potrebujejo veliko prostora, so odporne na poletno sušo in nasploh na višje temperature, ki jih ima mesto v primerjavi z okolico. Prav tako njihova krošnja v širino ni pretirano bohotna.

Med tovrstne medovite drevesne vrste zagotovo sodijo mali jesen (Fraxinus ornus), črni gaber (Ostrya carpinifolia), mokovec (Sorbus aria), brek (Sorbus torminalis), ruj (Cotinus coggygria) in rešeljika (Prunus mahaleb). Tam, kjer je na voljo v tleh nekoliko več vlage, pa so primerne tudi lipe in javorji.

Cvetoč ostrolistni javor (Acer platanoides)

Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na brežine rek, ki so poraščene z različnimi vrbami, ki v spomladanskih mesecih čebelam nudijo velike količine peloda.

Mesto Ljubljana se že ponaša z zasaditvijo bogatega nabora avtohtonih medovitih dreves, saj je osrednji cestni križ Slovenske ceste, Gosposvetske ulice in Dalmatinove ulice zasajen z malim jesenom, črnim gabrom in mokovcem.

Dr. Blanka Ravnjak, Botanični vrt Univerze v Ljubljani