Naj se vaš dom spoprijatelji z okoljem

Ukrepati moramo torej začeti zdaj. Vsi skupaj in tudi posebej vsakdo izmed nas, in to tam, kjer preživimo večino časa - doma. Sledite naslednjim korakom in storite nekaj dobrega za okolje.

Zamenjajte čistila

V klasičnih čistilih so kemikalije, ki onesnažujejo okolje, poleg tega pa škodujejo tako naravi kot tudi zdravju ljudi. Večina kemičnih čistil je torej škodljiva, pametna zamenjava zanje pa so ekološka biorazgradljiva čistila, v katerih ni pesticidov, alkilfenoletoksilatov, formaldehidov in ftalatov. Posežete pa lahko tudi po povsem naravnih 'pomočnikih', denimo po sodi bikarboni – z njo lahko očistite vse, od preprog do perila, odlično pa 'vsrkava' tudi neprijetne vonjave - kisu, limonovem soku ... A, pozor … nestrpni pa ne smete biti. Vsa ta pomagala delujejo namreč precej počasneje kot s kemijo prepojeni preparati, ampak čistijo pa kljub temu izjemno učinkovito.

Zmanjšajte količino odpadkov

Kako? Pokvarjeno popravite, česar ne potrebujete, zamenjajte, nakupujte iz druge roke, v trgovino pojdite s svojo vrečko in kupujte izdelke, ki jih lahko shranite v lastno embalažo. Postavite si izziv in dom spremenite v okolje brez odpadkov, ki spoštuje pet temeljnih načel – ne kupuj, česar ne potrebuješ, ostanke vnovič uporabi, recikliraj tisto, česar ne moreš zavreči, vse drugo pa kompostiraj.

Poslovite se od vsega za enkratno uporabo

Naredite seznam izdelkov za enkratno uporabo in presenečeni boste, kako dolg bo. Papirnate brisače, vrečke za smeti, aluminijaste folije, papirnati krožniki, slamice, vate, robčki za odstranjevanje ličil, lončki za kavo, plastenke, oprema za piknik  …  Vse našteto zamenjajte za izdelke, ki jih lahko uporabljate večkrat.

Kupujte le toliko hrane, kot je potrebujete

Ste vedeli, da tretjino pridelane hrane zavržemo? Prav tiste, za katero porabljamo dragocene naravne vire, zemljo in vodo? Poleg tega se ob razkrajanju odvržene hrane ustvarjajo velike količine metana, ki vplivajo na podnebne spremembe. Kako se izogniti ostankom? Za začetek pred odhodom v trgovino vedno naredite načrt tedenske 'kuharije', potem pa dobro premislite, kaj zanjo v resnici potrebujete. In v trgovini se nikar ne pustite zapeljati 'mamljivostim' s polic. Ostanke obrokov shranite in jih pojejte ali pa v jedeh, pripravljenih po novih receptih, porabite prihodnji dan. Presenečeni boste, kako slastno kosilo lahko nastane iz njih.

Kompostirajte

Organske odpadke vrzite v kompostnik. Postavite ga na vrt (na voljo so tudi kompostniki za balkone in celo za kuhinje) in 'pridelajte' hranila za svoje rastline. Kaj vse spada vanj? Hrana, ostanki vrtnin z vrtička, plevel, naravna volna, dlaka domačih živali, pepel, oglje, jajčne lupine, natrgan nesijoči papir, zemlja balkonskih in hišnih rastlin, ajdove in pirine luščine, lasje, bombažno ali laneno blago, kavna in čajna usedlina, hišni prah, prah iz sesalnika … In česa nikar ne mečite v kompostnik? Odpadkov, ki ne razpadejo, kosti, ostankov mesa, pasjih in mačjih iztrebkov, lupin škropljenega sadja, ostankov citrusov pa tudi rezanega cvetja iz cvetličarne ne.