Katarina Venturini je marca leta 2008 s predstavo »Neskončnost je večnost« pred razprodano Gallusovo dvorano Cankarjevega doma zaključila svojo 25-letno, zelo uspešno tekmovalno kariero, od tedaj pa svoje znanje razdaja številnim plesalcem v svoji plesni šoli.
Z njo smo se pogovorili o tem, zakaj je ples tako zelo pomemben v naših življenjih, kako so preživeli zadnji dve leti, katere programe in novosti ponujajo v Plesni zvezdi in kaj lahko pod vodstvom njihovih strokovnjakov in učiteljev plesa pričakujejo tako plesni začetniki kot tisti, ki se želijo s plesom ukvarjati zgolj za zabavo, užitek in za rekreacijo.
Ste vodja plesne šole in večkratna svetovna plesna prvakinja. Katere so tiste lastnosti, ki jih mora imeti vsak vrhunski plesalec?
Lastnosti vrhunskega plesalca se ne bi smele razlikovati od lastnosti vrhunskega športnika ali podjetnika. Te so: delavnost, vrhunska natreniranost, vztrajnost, orientiranost k cilju ne glede na posledice, izjemna kontrola stresa v ključnih situacijah, prav na koncu pa je potrebno dodati še tisti X -faktor, ki je neopisljiv in doda tisto nekaj svojstvenega, umetniškega k vsakemu zmagovalcu.
Vi ste plesu ostali zvesti tudi po koncu kariere. Kateri so tisti trenutki, ki vas še posebej motivirajo za delo, morda uspehi pri prenosu znanja na druge plesalce?
Imam to srečo, da sem se ukvarjala s športom, ki mi tudi po koncu kariere ponuja, da delam tisto, kar je moje poslanstvo – učim ples. Največja motivacija pri učenju plesa je to, da v čim krajšem času prepričam vsakega, ki misli, da
se ne more naučiti plesati. Po navadi mi uspe že v prvih petih minutah. (smeh)
»Imam to srečo, da sem se ukvarjala s športom, ki mi tudi po koncu kariere ponuja, da delam tisto, kar je moje poslanstvo – učim ples.«
Ali v Sloveniji radi plešemo? Bi morali plesati več – in zakaj bi bilo to morda dobro? Morda ne le za fizično, pač pa tudi za duševno zdravje, ki smo ga v zadnjih dveh »koronskih« letih prav tako zanemarili?
Slovenci radi in dobro plešemo. Ples v paru je rekreacija, zabava, druženje in aktivnost, ki jo s partnerjem počneta skupaj. Pri plesu pozabiš na čas in prostor in misliš samo na ples in to je tisti »duševni odklop«, ki je tako pomemben za naše zdravje.
Koliko plesalcev izšolate letno v svoji šoli in katere vrste plesov se lahko naučimo pri vas?
Pri nas pleše vsako leto veliko plesalcev. Nekateri so z nami prvo leto, nekateri pa pri nas plešejo že 14 let, torej toliko, kolikor obstaja Plesna zvezda. Na začetnem tečaju se naučimo angleški valček, square rumbo, foxtrott, cha cha cha, hustle in jive. Ko se po dveh mesecih zaključi začetni tečaj, pare povabimo, da s plesom nadaljujejo v nadaljevalni tečaj na katerem se, poleg dodatnih korakov pri plesih iz začetnega tečaja, naučimo še tango, salso, dunajski valček in sambo. Sliši se veliko plesov, ampak gremo res počasi in zelo veliko utrjujemo in ponavljamo. V naslednjih nadaljevalnih in izpopolnjevalnih tečajih pa se ne učimo nobenega novega plesa, samo dodajamo nove korake k tem plesom, ki jih že znamo. Pari lahko z nami plešejo skozi celo plesno leto, od septembra do maja, in še naprej.
Vaš slogan je, da se »Vsak lahko nauči plesati!«; ali to drži tudi za tiste, ki smo prepričani, da imamo »dve levi nogi«?
To zagotovo drži in to dokazujejo vsi »nejeverni Tomaži«, ki pridejo v Plesno zvezdo in, ko mi sežejo v roko, rečejo: »Ona me je zvlekla!« in pokažejo na ženo. (smeh) Potem pa v prvih minutah vaje že plešejo kvadrat angleškega valčka po ritmu in v čudoviti plesni drži.
Kakšne tehnike uporabljate pri učenju?
Pri učenju plesa uporabljam predvsem tri stvari: svoje znanje, izkušnje in notranji občutek, čut do učenca. Opažam, da se zadnje čase za učenje plesa ne pripravljam več toliko, kot sem se nekdaj, ampak se prepustim, da me vodi nek notranji občutek. Zalotim se, da se povežem z nečim – morda univerzumom, z božanskim, če hočete, s parom ali sama s sabo …, da kdaj izrečem besede, ki še mene presenetijo in za katere ne vem od kod pridejo. Ampak so povsem na mestu.
»Pri učenju plesa uporabljam predvsem tri stvari: svoje znanje, izkušnje in notranji občutek, čut do učenca.«
Zakaj svetujete, da se ljudje lotijo plesa, kaj je tisto najpomembnejše, kar lahko s plesom pridobimo?
Ples je odlična rekreacija, s katero se lahko ukvarjate pozno v starost. Najstarejši par, ki pleše v Plesni zvezdi, je star že nekaj čez osemdeset let in je vsem nam velik zgled. Na vaji, ki traja uro in pol, naredimo približno 6000 korakov. Kdaj človek naredi toliko korakov in mu mine čas tako hitro in v tako prijetnem vzdušju?
Vašo plesno šolo ste odprli septembra leta 2008, pol leta po koncu plesne kariere. Kaj je tisto, kar vašo plesno šolo tudi po vseh teh letih razlikuje od ostalih in kako se je zanimanje za ples v tem času spreminjalo?
Tako je, plesno šolo sem odprla pol leta za tem, ko sem zaključila tekmovalno kariero. Zanimanje za ples se v tem času ni spreminjalo.
Naša plesna šola se prvenstveno razlikuje od ostalih v tem, da se nahajamo v ljubljanskem BTC Cityju, kar pomeni, da je do nas enostavno priti, v bližini pa je veliko brezplačnih parkirnih mest. Učenje plesa poteka v manjših skupinah, zato se lahko učencem posvetimo osebno in celostno. Imamo najlepše plesne dvorane v Sloveniji s pravim, prožnim plesnim parketom, ki varuje naše sklepe. In nenazadnje, vodja ekipe in plesna učiteljica sem štirikratna svetovna prvakinja v standardnih in latinsko ameriških plesih.
Kako gledate na mlade in njihovo poznavanje in nepoznavanje plesov? Ali ni tako, da se sicer radi udeležujejo koncertov, kjer je glasba v ospredju, formalizirani plesi pa ne toliko?
Mislim, da vsak v svojem življenju pride do trenutka, ko spozna, da bi bilo fino, da zna plesati. Najsibo za valeto ali maturantski ples, ko želi narediti vtis na damo, ko želi odplesati poročni ples, ali pa morda kasneje v življenju, ko otroci že gredo po svoje, partnerja pa bi se rada ponovno povezala in imela skupen hobi. Morda je ravno ta čas, nekje v zrelih, srednjih letih, najprimernejši za začetek plesnih aktivnosti. Takrat lahko ples postane res skupna enkrat tedenska zabava, hobi, rekreacija in druženje.
»Mislim, da vsak v svojem življenju pride do trenutka, ko spozna, da bi bilo fino, da zna plesati.«
Kljub temu se danes pleše, toda drugače kot nekoč, tudi na sodobno glasbo. Ali svojo pozornost posvečate tudi tem trendom?
Posvečam pozornost novim plesnim trendom, čeprav mislim, da bo ples v paru večno ostal. Ali ni nekaj najlepšega objeti ljubljeno osebo in se z njo zavrteti v ritmu? Rada spremljam tudi nove glasbene trende in mi je zelo pomembno, da plešemo tudi na sodobno, moderno glasbo.
Ples je še posebej pomemben tudi ob začetkih skupnih poti poročenih parov. Kako so videti posebni tečaji za mladoporočence? Plešejo večinoma vsi enake plese ali imajo unikatne koreografije?
Na nas se obrne veliko zaročencev, ki se želijo za svoj najlepši dogodek v življenju naučiti ali obnoviti plesne korake. Večina zaročencev si želi, da jim pripravimo poročni ples. Ravno zato, ker vemo, da niso profesionalni plesalci, jim v nekaj individualnih vajah pripravimo posebno in unikatno poročno koreografijo, ki pa je enostavna za naučiti, a hkrati efektna in dopadljiva.
Kaj pa starejši, imate kakšne programe tudi za njih?
Nimamo posebnih programov za starejše. Pa tudi, kdaj je kdo starejši? (smeh) Pri nas ne delimo skupine za starejše ali za mlajše. Pri nas so vsi, starejši ali mlajši, skupaj v eni skupini. In to je najlepše videti – različne generacije, ki se povežejo med seboj.
Imamo v Sloveniji še vedno premalo priložnosti za plese, bi morali tudi kot družba temu posvetiti več pozornosti in kaj bi svetovali vi?
Zagotovo je bilo v »starih časih« več plesov in bili so tudi bolj slavnostni. Denimo v Avstriji še vedno ohranjajo to tradicijo, da se plesi različnih cehov zvrstijo v gledališčih in operah med božičem in pustom. Takrat se zgodi tudi slavnostni Opernball.
Mnogi ne vedo, da plesne šole, poleg rednih tečajev, organiziramo tudi različne plese, preplesavanja, plesne vikende in lekcije, na katere pa lahko pridejo tudi tisti, ki ne želijo obiskovati tečaje plesa.
.tmb-article.png?Culture=sl&sfvrsn=b773fd7b_1?text=16:9)
