Družba BTC že 9. leto skupaj z Mestno občino Ljubljana soustvarja projekt »Pomagajmo čebelici: Ocvetličimo mesto«. V BTC Cityju se ravno toliko časa na zelenici ob Vodnem mestu Atlantis nahaja tudi urbani čebelnjak, v katerem se vsako leto enkrat in včasih celo dvakrat natoči »urbani med«. Čebelnjak skrbno in z veliko ljubeznijo do čebel oskrbuje Franc Petrovčič, začetnik urbanega čebelarjenja v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o tem čudovitem projektu in o tem, kako skrbi za naše prijateljice, kranjske čebele.
Franc Petrovčič, ki oskrbuje urbani čebelnjak pri Vodnem mestu Atlantis.
Koliko čebel prebiva tukaj?
Tu so štiri čebelje družine.
Letos so za čebeljo pašo ugodne razmere, a vsako leto ni tako. Kako jim pomagate takrat, ko pride na primer pozeba?
Ravno lansko leto je bila v aprilu katastrofalna pozeba in večina spomladanskih medonosnih dreves, kot so divja češnja in grmovnice – so pomrznile. Čebele v takih primerih nimajo razvojne paše, da bi se lahko razvile do glavne paše. Čebelarji izvajamo redne preglede panjev in če ugotovimo, da so čebele lačne, jim prinašamo hrano. Panj mora namreč imeti osem kilogramov medu, da matica ne bi prekinila z razmnoževanjem. Poleg tega smo lani zaradi pomanjkanja paše pozivali še h kasnejši košnji, da so čebele imele še nekaj hrane.
Kolikokrat na leto pa tule točite med?
Običajno smo dvakrat – konec maja in začetek junija – točili cvetlični med, konec ali sredi julija pa manin med, gozdni med. Zadnja tri leta pa smo med točili samo enkrat.
Sedaj pa h glavnemu vprašanju, ki se tiče urbanega čebelarjenja – ali je med, pridelan v mestih, zdrav?
Mi smo med, ki smo ga natočili v mestu, poslali v Bremen v Nemčijo, na analizo v najboljši laboratorij, ob pomoči Medexa, kjer se je dokazalo, da mestni med nima ostankov težkih kovin, da torej nima ne svinca, cinka, kadmija in podobnih kovin. Prav tako nima ostankov pesticidov, kar je logično, kajti tukaj se skoraj nikjer ali zelo redko – občasno v parkih – škropi z zaščitnimi sredstvi. Mestni med je iz tega vidika zdravstveno povsem neoporečen. Še več, v resnici je izredno pester, kar se tiče rastlinja. Veliko bolj kot na primer med čebel, ki se prehranjujejo s kakšnimi monokulturami, na primer samo z akacije ali oljne repice …
Je to njegova glavna posebnost?
Seveda. Predvsem je zelo raznovrsten. Lani je ena študentka delala analizo pelodov oziroma cvetnega prahu v medu in je dokazala, da je v njem res ogromno, na desetine različnih drevesnih in drugih vrst cvetnega prahu.
Mestni med je zdravstveno povsem neoporečen. Še več, v resnici je izredno pester, kar se tiče rastlinja.
Do katere mere pa je urbano čebelarstvo razširjeno v Ljubljani?
Sedaj je že precej. Jaz sem s tem nekako začel na strehi Cankarjevega doma, nato so se pred devetimi leti temu pridružili v družbi BTC. Zatem se je zanimanje za to dejavnost kar začelo širiti in tako se je povečalo tudi število mestnih čebelarjev. Na koncu smo ustanovili društvo »Urbani čebelar«. Naš predsednik ima panje tudi na več lokacijah v mestu, s tem pa so se začeli ukvarjati tudi čebelarji v mestnem jedru. In to je seveda odlično tudi za opraševanje cvetlic v mestu.
So čebele zdrave?
Da, so zdrave. Držimo se seveda tudi vseh veterinarskih nasvetov in jih dobro krmimo tudi pred zimo, da gredo močne v zimo. Francoske raziskave so celo pokazale, da so mestne čebele še bolj vitalne od tistih, ki se pasejo z monokulturami, prav zato, ker imajo veliko bolj pestro hrano. In po točenju imajo naše čebele v jeseni še vedno nekaj paše, zato jim lahko damo tudi manj hrane za zimo.
Se »urbani med« tudi prodaja?
Večinoma je za domačo uporabo, družba BTC pa ga večinoma porabi za svoja protokolarna darila. Je pa zanimivo, da je med vsemi lokacijami ki jih imam ta v BTC Cityju najboljša in daje tudi največ medu. Morda zato, ker so čebele lepo v zatišju, pa tudi rastlinja je v okolici veliko, da ga lahko lepo popasejo. Tukaj imamo javorje, lipe, iglavce in vse to prispeva k dobrim letinam.
.tmb-article.png?Culture=sl&sfvrsn=ad1df6be_1?text=16:9)
.tmb-article.png?Culture=sl&sfvrsn=b773fd7b_1?text=16:9)