Intervju: Safety Point prikazovalnika za boljše počutje, večjo varnost in ozaveščanje obiskovalcev

V BTC Cityju Ljubljana namenjamo varnosti in dobremu počutju obiskovalcev veliko pozornosti. Na območju je 24 ur na dan prisotna lastna enota varovanja, na različnih lokacijah pa nameščenih že kar 10 defibrilatorjev. Dva od teh se nahajata v lani postavljenih prikazovalnikih Safety Point na Latinskem trgu. Prikazovalnika sta postavili podjetji iHELP in Infinitus (proizvajalec Safety Point prikazovalnikov), obiskovalcem pa nudita podatke o kakovosti zraka, povečujeta varnost in skrbita za boljše počutje. Več o tem, od kod sploh ideja za takšni napravi, kakšne funkcionalnosti imata, zakaj je pomembno, da sta nameščeni prav v BTC Cityju Ljubljana, in o drugih storitvah, ki jih ponuja podjetje iHELP, nam je zaupal direktor Andraž Ogorevc.

Kakšne glavne funkcionalnosti imata oba prikazovalnika Safety Point?

Glavne funkcionalnosti so čiščenje zraka, reševanje življenj z defibrilatorjem (AED), senzorika za merjenje kakovosti zraka (okolja) in dinamično oglaševanje.

Kako lahko pomagata ljudem in čemu pravzaprav služita?

Ljudem omogočata dostop do defibrilatorja (AED) 24 ur na dan, sedem dni na teden, ponujata vsebine prve pomoči, zemljevid defibrilatorjev v Ljubljani, služita pa tudi kot informacijska točka. Pred prikazovalniki bomo tudi izobraževali mimoidoče glede temeljnih postopkov oživljanja z defibrilatorjem.

Kaj lahko obiskovalci tam, na licu mesta, vidijo in izmerijo?

Obiskovalci lahko vidijo, kakšno je trenutno stanje vremena, plinov in delcev v zraku ter izmerijo svoj srčni utrip.

Safety Point prikazovalnik služi tudi kot informacijska točka.

Verjetno je pomembno, da so takšne naprave nameščene tam, kjer je veliko ljudi in kjer je tempo življenja hiter, zato je umeščenost v BTC City verjetno še posebej smiselna?

Tako je. Za BTC City smo se odločili zato, ker je to edinstveno mesto, kjer lahko s tovrstnimi napravami, ki so v osnovi namenjene oglaševanju, naredimo še nekaj za družbeno odgovornost in ozaveščenost ljudi.

Ali so podobne naprave nameščene tudi v tujini in kje?

Ne, podobnih naprav ni še nikjer na svetu, Slovenija je pionir, kar se tega tiče.

Ali jih nameravate postaviti še več?

V prihodnosti nameravamo pokriti vsa večja mesta v Sloveniji, potem pa se bomo podali še na tuje trge.

Safety Point, kot ste že pojasnili, omogoča tudi uporabo defibrilatorja – toda, ali to pomeni, da mora biti oseba za to usposobljena?

Ni treba, da je oseba usposobljena za uporabo defibrilatorja, saj vas AED zvočno in slikovno usmerja oz. podaja navodila. Pomembneje je, da oseba pravilno izvaja zunanjo masažo srca, saj je brez tega AED lahko neuporaben. Razlog je ta, da brez pravilne masaže ne dosežemo migetanja srca, ki je osnova za to, da lahko defibrilator opravi svoje delo in oživi osebo.

So navodila za uporabo defibrilatorja kje napisana in dovolj enostavna, da ga lahko uporabi vsakdo?

Navodila za uporabo defibrilatorja so napisana/narisana na samem defibrilatorju, ta pa podaja tudi zvočna navodila.

V vsakem Safety Point prikazovalniku je nameščen defibrilator.

Poleg Safety Point prikazovalnikov v vašem podjetju nudite tudi posebno aplikacijo in pomoč »prvih reševalcev«, ki se odzovejo takoj v primeru srčnih zastojev. Kako ta sistem deluje?

Ta sistem deluje tako, da se ob sproženem alarmu v naši iHELP mobilni aplikaciji aktivira tri skupine ljudi – prve posredovalce (uporabnike aplikacije) v radiju 500 m od sproženega alarma, nujne kontakte, ki jih uporabnik vnese v aplikacijo (družina in prijatelji), in nujno medicinsko pomoč ali gasilce oziroma policijo (odvisno od alarma).

Koliko alarmov se je na ta način sprožilo v Sloveniji in kolikokrat ste posredovali? Kakšni so uspehi posredovanja?

V devetih letih je bilo sproženih okoli 3.200 realnih alarmov in 8.200 testnih alarmov po celem svetu. V Sloveniji je bilo sproženih 28 % alarmov. V Sloveniji je bil zadnji sprožen realni alarm aktiviran 19. oktobra 2021 na Ptuju. Zaradi GDPR-ja pa ne preverjamo podatkov o tem, ali je oseba preživela ali umrla. Zabeleženih je približno 40 primerov, ko so nam uporabniki sami javili stanje intervencije. Zadnji uspešen primer je bil v Bolgariji.

Eden od primerov dobre prakse je primer gospoda Blaža Vebra (direktorja Turizma Kranjska Gora), ki je sprožil alarm in preverjal odzivnost. Bil je pozitivno presenečen, koliko ljudi se je odzvalo na njegov alarm, ki ga je sprožil v Kranjski Gori.

Drugi primer dobre prakse je bila tudi naslednja situacija: neka gospa je videla nesrečo in ni vedela, na katero telefonsko številko mora klicati. Tako je aktivirala mobilno aplikacijo iHELP in sprožila SOS-alarm. Ob aktivaciji SOS-alarma ji je aplikacija odprla okno za klic v sili (112) in tako je gospa izvedla klic ter obvestila odgovorne glede nesreče. Nekateri uporabniki so nam tudi sporočili, da so preko aplikacije med reševanjem preverjali lokacijo najbližjega defibrilatorja in vsebino prve pomoči.

Kako ste pravzaprav prišli na zamisel za projekt iHELP?

Vse se je začelo leta 2010, ko je družinski član doživel srčni napad. Leta 2011 sem začel z razvojem mobilne aplikacije iHELP, katere glavni cilj je povezovati ljudi, ko nekdo potrebuje nujno medicinsko pomoč, in uporabnike, ki želijo nuditi pomoč. Trenutno imamo več kot 44.000 uporabnikov, ki so del mreže prvih posredovalcev, saj lahko ob prejemu SOS-alarma vsak uporabnik dostavi defibrilator oz. nudi prvo pomoč.

Danes je iHELP več kot samo mobilna aplikacija, saj nudi tudi seminarje oživljanja z uporabo defibrilatorja, digitalno zdravstveno kartoteko v 11 jezikih, zdravstveno kartico, SOS-gumb, prikazovalnike Safety Point in statistiko varnosti lokalne skupnosti, saj preko naših algoritmov vemo, kje so defibrilatorji ter reševalne postaje in kakšna je pokritost uporabnikov aplikacije iHELP.

Prikazovalnika Safety Point sta le ena od storitev, ki jih ponuja podjetje iHELP.

Kaj vse nam vaša aplikacija iHELP še omogoča poleg tega, da z njo lahko sprožimo alarm?
Aplikacija iHELP vsebuje tudi zemljevid defibrilatorjev ter zdravstvenih ustanov, kar je zelo priročno, če niste v svojem domačem okolju, kjer vse poznate in veste, kam se obrniti po pomoč. Aplikacija ponuja tudi digitalno zdravstveno kartoteko, vsebino prve pomoči in možnost merjenja počutja ter srčnega utripa.

Je enostavna za uporabo – tudi za starejše?
Za uporabo je preprosta, potrebno je samo osnovno znanje o uporabi pametnih telefonov.

Se je morda za posebej uporabno izkazala v času covida-19?
V času covida-19 je skokovito naraslo število naših uporabnikov in opazili smo, da so se začeli družinski člani in lokalne skupnosti veliko bolj povezovati med seboj.