V Dvorani A gomazi!

Po krivici obsojeni

Toda – brez skrbi. Čeprav po krivici veljajo za najbolj osovražena bitja na našem planetu, so to v resnici skoraj povsem nenevarna in zelo zanimiva bitja.

»Pajki in škorpijoni se človeku najprej umaknejo. Nobene potrebe ni, da bi z njimi ravnali nasilno, še posebej pa ne v naših krajih. Da imate kakšnega pajka kje v kotu sobe, pa je lahko tudi koristno, saj pojedo veliko mrčesa,« smeje pove Sašo Čotar, ki je zaradi svoje ljubezni do pajkov pred 18 leti zapustil celo policijske vrste in se pričel ukvarjati s hobijem, ki ga je spremenil v poslovno potezo.

Nekateri pajki s svojimi velikimi nogami, ki lahko dosežejo tudi 30 centimetrov in živijo neverjetnih 20 let … kljub temu delujejo strašljivo.

Vendar sprehod pajka po roki kaže, da gre za povsem nedolžno zverinico. Na koži boste začutili le oprijemanje majhnih krempljev.

»Plezajo tudi po steklu, vendar se ne prisesajo. Imajo izjemno majhne, 'nano dlačice', s katerimi tudi v steklu najdejo razpoke in se tako pripnejo na površino,« pojasnjuje Sašo Čotar pred dolgo vrsto terarijev.

Ob vsaki od razstavljenih vrst v visokem pritličju Dvorane A so zapisane tudi njene posebne značilnosti. To dela razstavo tudi izjemno poučno.

Pajkom družbo delajo tudi škorpijoni

Prav prvi škorpijon, ki ga je dobil v dar pred 20 leti od svojega dekleta, je bil razlog, da se je Sašo Čotar sploh odločil za svoj nenavadni hobi, kateremu vsak dan nameni precej časa.

Škorpijon, ki ga je Sašo dobil v dar pred 20 leti, mu je nato spremenil življenje. Zdaj ima v lasti neverjetno zbirko teh členonožcev.

Pred petimi leti je Sašo v policiji dal odpoved, kolegi pa so mislili, da se mu je zmešalo, ko jim je dejal, da se bo odslej profesionalno ukvarjal s pajki.

Se boste smeli pajkov dotakniti?

Ne, na razstavi pajki ne bodo lezli po vas. Če so vznemirjeni, se znajo namreč braniti tudi z alergenimi dlačicami, ki vam lahko povzročijo najmanj srbečico.

»Zato se med delom stalno malo praskam,« prizna Sašo, ki se s pajki vsak dan ukvarja vsaj nekaj ur. Rad pa pove tudi, da še nikoli ni doživel, da bi ga pajek ugriznil ali škorpijon pičil.

Če vas muči strah pred pajki, je razstava izvrstna priložnost, da ga premagate.

Vendar vam bo Sašo Čotar rad pokazal olevek, oklep pajka, ki ostane po levitvi in se ga lahko brez strahu tudi dotaknete. S pomočjo olevka lahko tudi premagate svoj strah pred pajki. Sašo je namreč velikokrat opazil, da na njegove razstave prihajajo tudi obiskovalci, ki trpijo zaradi strahu pred pajki oziroma »arahnofobije«, in poskušajo premagati svoj strah.

Kar je morda še en razlog več, da te dni obiščete Dvorano A in se pobliže (ampak ne povsem od blizu :)) spoznate s prebivalci razstave.