Spletna stran BTC City za slepe in slabovidne
/ Registracija     Trenutno niste prijavljeni
Za uporabo seznama želja se morate prijaviti
OZNAKA

Zgodovina Maratona Franja

Maraton Franja je v svoji zgodovini prerastel iz lokalne prireditve v največji slovenski kolesarski dogodek, v zadnjih letih pa podira tudi meje.

Prvi Maraton Franja je bil izveden 22. julija 1982 pod taktirko Zvoneta Zanoškarja na pobudo Toneta Fornezzija-Tofa. Že leta 1978 je progo želel prevoziti g. Fornezzi, a se je moral zaradi gradnje ceste na Kladje v Cerknem obrniti. Nato je leta 1979 ekipa Roga pod vodstvom Zvoneta Zanoškarja prevozila traso maratona, ki je tisto leto tudi dobil ime. Zvone, Tof in Rogova kolesarska ekipa z Žaubijem in Polončičem na čelu je počivala v Cerknem s pogledom na tablo Bolnišnica Franja. Odločitev je na pobudo Tofa padla nemudoma: Maraton Franja.

Na prvi izvedbi je bilo okoli 700 udeležencev, večinoma na običajnih, netekmovalnih kolesih. Prva leta je bil na progi tudi sedemkilometerski makadamski odsek z vrha Kladja do Sovodnja, ki je povzročil veliko predrtih gum. Prav s pomočjo Franje in protestov okoliških prebivalcev je bil kasneje položen asfalt.

 Leta 1984 je udeležence na startu v Tacnu pozdravila legendarna zdravnica dr. Franja Bojc-Bidovec, ki je ob tej priložnosti izrekla znamenite besede: "Vem, da vam ne bo lahko, verjemite, tudi nam ni bilo!".

V osemdesetih letih se je Franje udeležilo veliko tujcev iz zahodne Evrope. Posebej so v spominu ostali Nizozemci, ki so se na maratonu ustavili na poti na jadransko obalo. V teh letih je tudi tovarna Rog izdelala kolo, primerno za take preizkušnje, ki se je imenovalo Maraton.

Na prvi Franji je bil najhitrejši Ivan Rajgelj, kasneje pa se ga je udeležila tudi res velika množica: od pravih turističnih kolesarjev do profesionalcev, kot so bili Primož Čerin, Jure Pavlič, Valter Bonča, Robert Pintarič, Gorazd Penko in drugi. Slednji so se dve leti na Franji tudi borili za točke najprestižnejšega točkovanja za Rogovo Zlato kolo. V osemdesetih je maraton vozil tudi Bojan Križaj, ki je bil takrat ena največjih zvezd jugoslovanskega športa.

Uradna rekordna udeležba je bila leta 2002, ko je nastopilo 1886 udeležencev. Tisto leto so maraton vozili izjemoma v zaprti vožnji. Skupaj z Družinskim maratonom, ki je bil takrat organiziran prvič, je bilo na štartu več kot 2000 udeležencev. Franja je bila že naslednje leto zopet tekmovalnega tipa, kar se je izkazalo za pravilno in dolgoročno rešitev. Vse do leta 2002 je bil štart in cilj Franje v Tacnu pred Srednjo policijsko šolo. Leta 2003 pa se je preselil v BTC City v Ljubljani.

Nov zagon je prireditev dobila leta 2005, ko je maraton potekal v okviru Festivala kolesarstva. Maratonu Franja smo dodali še Mali maraton Franja, dve preizkušnji za gorske kolesarje, Družinsko-šolski maraton za vsakogar ter Preizkušnjo za otroke. Ob boku festivala so potekali še predavanja, sejemska ponudba in koncerti zabavne glasbe. Lani je z vstopom v povezavo Alpe Adria Tour na Maratonu Franja Barcaffé prvič nastopilo večje število tujcev, zlati Italijanov.

Še en mejnik je postavljen leta 2007, ko je Maraton Franja uradni kandidat za včlanitev v serijo najboljših kolesarskih maratonov na svetu pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze UCI-Golden bike.

 

Ponosni generalni pokrovitelj Maratona Franje družba BTC d.d., ki ima tudi svoji ekipi.


Obiščite nas
Obiščite nas

Prijava

Za storitev se morate najprej prijaviti!

Če ste registrirani, vnesite svoj e-naslov in geslo. Če ste tukaj prvič, se najprej registrirajte.

Registracija

Splošni pogoji rabe osebnih podatkov

Ste pozabili svoje geslo?

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo